Moč preprostega “Hvala”

Ste kdaj opazili, kako hitro nam stvari postanejo samoumevne? Kako hitro pozabimo na tisti drget v srcu, ko smo si nekaj močno želeli, zdaj, ko to imamo, pa gremo mimo tega brez enega samega pogleda? Človeški um je nenavaden – vedno gleda čez ograjo, vedno išče tisto “še malo več”, tisto “ko bom pa to dosegel, takrat pa zares…”. A resnica je, da se sreča ne skriva v cilju, ampak v načinu, kako hodimo po poti.

Hvaležnost ni le beseda, ki jo izrečemo iz vljudnosti. Je stanje duha. Je tista tiha moč, ki ima sposobnost, da še tako težek dan spremeni v darilo. Ste se danes, ko ste odprli oči, zahvalili za nov vdih? Za toplo odejo? Za tišino jutra?

Včasih nas mora življenje malo pretresti, da se zbudimo. Postavi nas v situacije, kjer nam ostane le tisto najbolj osnovno. In takrat, ko odpade ves blišč in ves hrup, ugotovimo, da so najlepše stvari v življenju pravzaprav brezplačne. Da so to trenutki, ki jih ne moreš kupiti, lahko jih le začutiš.

Danes sem svoj seznam hvaležnosti napolnila s temi drobnimi biseri:

• ~ zvok dežja na šipi, ki me opominja, da sem na toplem in varnem.
• ~ skodelica kave, ki jo nekdo pripravi s ljubeznijo, ne da bi ga prosila.
• ~ bolečina v nogah po dolgem sprehodu, ki mi pravi: “Živa si in tvoje telo je zmožno neverjetnih stvari.”
• ~ trenutek, ko se preprosto ustavim in začutim božje delovanje v vsem, kar me obdaja.

Kaj pa vi? Se ustavite dovolj pogosto, da bi opazili vse te blagoslove? Ali pa drvite mimo njih v iskanju nečesa večjega? Morda je ravno danes dan, ko lahko odvržete težko breme pričakovanj in preprosto rečete: “Hvala.” Hvala za vse, kar je bilo, za vse, kar je, in za vse, kar še pride.

Naj bo vaša hvaležnost kot korenina, ki vas drži trdno na tleh, ko pihajo vetrovi preizkušenj. In ko boste napolnjeni s tem občutkom, boste videli – svet okoli vas bo zasijal v čisto novi luči.

Se še beremo, M